Skip to content

Fakailoa mai o lagona e uiga ki na Gagana Pahefika i Aotearoa

Fakailoa mai o lagona e uiga ki na Gagana Pahefika i Aotearoa

Leo Moana o Aotearoa – ko te hukehukega o te Gagana Pahefika i Aotearoa – ko he itukaiga muamua, te hukehukega o te fakaaogaga ma na uiga e fakaali agai ki na gagana Pahefika i Aotearoa.  

Talu mai lava te toe taimi na fai ai ni hukehukega ki na gagana Pahefika i Aotearoa, ko te fakaaogagia o te gagana Pahefika i Aotearoa na paku lele ki lalo, i ni iē tahi tulaga, na matea lele. Ko te hukehukega tenei kua fauhia i te fofou ke fehoahoani atu ke fau ni taki agai mo te toe  fakaolaola, toe faufau, ma te ati akega o gagana Pahefika i Aotearoa.

E tuha pe ko koe he talavou, ni matua, he faiakoga pe he takitaki e o te nuku pe he tino e fiafia oi lagolago ke fano ki lug ate ola o na gagana Pahefika – e talia e kimatou au fautuaga. E kimatou talia foki ni fautuaga mai loto ote fakalapotopotoga a te nuku, pihinihi, te Lotu pe ni kulupu tautua I loto o te nuku.

Ko te hukehukega tenei hove e 15-20 minute e fai ai.

E ke mafai oi fait e hukehukega ikinei

Ko te poloketi tenei na maua mai te fakamaoniaga mai te Komiti o te Amio lelei Niu Hila: NZE21_26

Fehili fai ho

Ko te Leo Moana o Aotearoa – Ko te poloketi mo na gagana Pahefika i Aotearoa ko he poloketi muamua fakateatunuku kua iloilo ait e fakaaoga ma na uiga e fakaali ki na gagana e iva a te Pahefika i Aotearoa – Te Gagana Tokelau, Vagahau Niue, Te Reo Māori Kuki ‘Āirani, Gagana Samoa, Lea faka-Tonga , Te Gana Tuvalu, Vosa Vakaviti, Fäeag Rotųam and Te taetae ni Kiribati

Ko na hini o te hukehukega ke:  

  • iloilo te fakaaoga o te, na uiga e fakaali atu ki te, gagana Pahefika i Aotearoa – ke fai hao ki te fakaolaolaga, toe faufau, ma te atiakega o na gagana i Aotearoa.
  • Ka loloto ai te tatou malamalama ki te tulaga kua pa kiei na gagana a te Pahefika.

Ko te poloketi hukehuke e aofia ai he hukehukega fakateatunuku fakatahi ai ma ni talanoaga a na nuku e iva mai te Pahefika e halalau i luga o Aotearoa (Tokelau, Niue, Cook Islands, Samoa, Tonga, Tuvalu, Fiji, Rotuma, ma Kiribati) ke maua mai ai ni malamalamaga ki te fakaaoga ma te fakataua o na gagana a tagata Pahefika i Aotearoa.

Ko na fakataunukuga e:

  • E maua mai ni fakamaumauga fakavae ke malamalama ai kit e tulaga ei iei na gagana Pahefika I Aotearoa.
  • E maua mai ai ni fakamaumauga fakapitoa ke fakaleleia ai te hē lahi o ni fakamaumauga e fakatatau ki na gagana Pahefika.
  • Ka fehoahoani foki ke fakailoa atu ai na manakoga o te nuku ma fakailoa atu ai ni fuafuaga ke lagolago lelei ait e fakaolaola, toe faufau ma te atiakega o te gagana Pahefika i Aotearoa.

Ko te hukehukega tenei i luga o te neti e maua mai ai ni fakamatalaga mai tagata Pahefika kua nonofo I Aotearoa (15 tausaga ki luga atu), e uiga ki te fakaaoga o te gagana Pahefika i ho he koga i Aotearoa, vena o latou uiga agai ki na gagana Pahfika. Ko te hukehukega e fakaaoga te gagana Igilihi ma na gagana e iva mai te Pahefika.

E kimatou iloa te taua o na gagana Pahefika ki tagata o te Pahefika i Aotearoa.

E tuha pe ko koe he talavou, ni matua, he faiakoga, takitaki o te nuku, pe ko koe kua galo tau gagana, pe ko koe e tautala ma ako tau gagana Pahefika, e fakamalohi atu ke fakatumu te hukehukega I luga o te laina. Kimatou e fia fakaloga ki hau tala.

Ko kimatou e fofou ki ho hao ke mafai ai ke fano ki luga te fakaaoga o na gagana Pahefika i Aotearoa, ma lagolago ki te fakaolaola, toe faufau, ati akega o na  gagana Pahefika i Aotearoa. Ko to hao ka fehoahoani mai ke tuku atu ai ni fautuaga ki te malo i na mea e manakomia ke fakaola ai te gagana Pahefika i Aotearoa.

Fakafehokotaki te Matāeke o Tagata Pahefika i kinei [email protected]

Ko te hukehukega tenei e malu puipuia.  Ko tona uiga, e hē iloa mai e ni tino pe ko ai koe, e fakatahi ai foki kilatou e taki te hukehukega tenei.  E fehili atu pe malie koe ke auai ki tenei hukehukega ini pepa kua haunia atu i luga o te neti kae ko heki kamatagia te hukehukega, ko tau tali atu foki la kina fehii o tenei hukehuekega, e tuku mai e koe kia tekimatou to maliega ke fakaaogā e kimatou au tali.

Ko au tali e matuā hē iloa e he tino ma e he mafai foki ke kitea pe ko ai tena ia fakatumua.  E pa loa ki te taimi e tuku mai ai tau pepa mo te hukehukega, e hē toe mafai ke toe hui hau tali.  Fakamolemole na he tuku maia ni fakamatalaga mo koe e ono iloa gofie ai ko koe tena fakatumua te pepa tenei.

E na ko kilatou e takia tenei poloketi ka mafai ke kikila ma faitau ki ienei fakamaumauga ma e titina kehe kafai e katoa te hefulu tauhaga talu te fakataunuku o tenei hukehukega.